Ženske, ki si dovolijo jokati

Predstava Ženske, ki si dovolijo jokati je zgodba o vračanju domov, vase, spletena iz umetnosti poezije, filma, giba in alkimije zvoka. Je pripoved o lepoti žalosti, o vračanju dostojanstva čutenju in priznavanju svetosti tudi temačnim delom v sebi, tistim, ki smo se jih naučili sramovati. Ne govori le o preseganju notranje teme, temveč o pogumu, da vstopimo vanjo, v njeno skrivnost in neprijetno prisotnost ter o pripravljenosti sprejeti celovitost življenjske izkušnje.

Predstava pripoveduje o ženskah, ki si dovolijo videti v temi, se spustiti v svoje arhetipske globine in bolečine ter iz njih prinesti nekaj živega, pozabljenega, magičnega,
sočutnega in nežnega. V sebi znova odkrivajo moč ljubezni, ki se napaja iz notranjega vira.

Ustvarjalci:
Romana Aniya Ercegović, avtorica predstave, poezije, scenarija, režiserka, dramaturginja,
organizatorka in interpretatorka pesmi na odru in v videu
Vesna Kukić Amai, alkimistka zvoka, giba in interpretatorka pesmi
Anna Budzowska, ustvarjalka art videa in fotografij
Stanislava Vauda Benčevič, kostumografinja
Mojca Marija Bedenik, sopranistka in avtorica glasbe v videu
V videu igrajo: Vesna Kukić Amai, Mojca Moana Kolar, Mojca Marija Bedenik in Romana Aniya
Ercegović /John McCurdy, tehnična pomoč in montaža videa