Avtorska predstava po motivih literarne zapuščine Maruše Krese
Maruša Krese je vse svoje pesniške zbirke izdala v tujini. In da ne bo pomote, vedno je pisala le v slovenščini. Prvo delo, ki ga je leta 2006 izdala v Sloveniji, je bila zbirka kratkih zgodb Vsi moji božiči. Trideset božičev. Pa niti en, ki bi ustrezal tako oglaševanemu idealu.
Božič nam, torej, ne uide.
Ob bolečini igranja boginje, mame, ženske, žene. Zapuščenosti. Osamljenosti. Nemoči ob sinovi vseživljenjski obsodbi na dializo. Nenehnega iskanja, večnega potovanja. Norosti vojn 20. in 21. stoletja. In sveta, dokončno vrženega iz tečajev človeškosti.
»V tem je problem. Sploh se nič več lepega ne zgodi kar tako, ne da bi se za srečo moral posebej truditi.«
Neponovljiv brutalni vitalizem pesnice in pisateljice Maruše Krese nas uči, kaj pomeni biti polnokrvni človek 21. stoletja, ki se ne ustraši prav ničesar, ne krutih udarcev življenja ne lepega. Kako ob vsem tem ostati zvesta sebi, biti ženska, mama, sestra, hči. Umetnica. Intelektualka. Nagrajena humanitarka. Vojna poročevalka.
Šivilja norosti na patriarhalnem prelomu stoletij, ki z neusahljivo voljo do življenja šiva kolaž bolečin, norosti, spominov, ljubezni, svetlobe.
– – –
Igra: Manca Ogorevc
Avtorji predstave: Marko Čeh, Nuša Komplet Peperko, Nina Medved, Nuša Ofentavšek
Režija: Marko Čeh
Dramaturgija: Nuša Komplet Peperko, Nina Medved
Oblikovanje zvoka: Nuša Ofentavšek
Scenografija: Timotej Jevšenak
Kostumografinja: Maja Zupanc
Tehnična pomoč: Miha Peperko
Lektorica: Živa Čebulj
Vizualna podoba in fotografija: Nina Medved
Iskreno se zahvaljujemo dedičem literarne zapuščine Maruše Krese in Davida Šalamuna ter Miranu Kompletu.
Nuša Komplet Peperko in KUD 567 v koprodukciji s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. S podporo Umetniške četrti Celje, Veronikine nagrade, JSKD Celje in Dveh lun, zavoda za poetizacijo sveta.
Projekt sofinancira Mestna občina Celje.